Otok - polotok

Začetki življenja Rovinja segajo na nekdanji otoku Mons Albanus. Prvi arheološki ostanki, ki kažejo na zametke življenja, segajo v bronasto dobo, staro mestno jedro pa se je začelo razvijati v 3. stoletju.
Na začetku 18. stoletja se mesto širi izven mestnega obzidja in na kopno, kanal med otokom in kopnim pa je bil leta 1763 zakopan. Tudi stari del mesta se je znašel na polotoku.
Stari del mesta je priča davnih časov in marljivih rok domačih mojstrov. Ozek prostor je pogojeval na gosto grajene ozke hiše, ozke ulice in majhne trge. Posebnost sta dve mestni jedri in značilno grajeni dimniki. Ravno zaradi teh znamenitostih je bil stari del mesta leta 1963 razglašen za kulturni spomenik.